Nazaj na prvo stran Pasna oprema Polnilci akumulatorjev Pirografi
       
 

  1. Kako postaviti pašno ograjo?
  2. Vrste stalnih elektroograj
  3. Kako izbrati pravi električni pastir?
  4. Kaj potrebujemo za 1 ha dvožične ograje na ravnem zemljišču?
  5. Kako ukrepamo, če ograja ne trese?

 

Kako postaviti pašno ograjo

Glavna prednost stalnih elektroograj pred masivnimi ograjami so precej nižji stroški za ograditev zemljišča. S postavitvijo stalne elektroograje imamo kar 2/3 manj stroškov, kot s postavitvijo masivne ograje. Porabimo manj časa za vzdrževanje ograje, saj se živali izogibajo dotikov z elektroograjo, zato je zelo trpežna, še posebej, če je postavljena iz kakovostnega materiala; koli morajo biti iz trdega lesa (hrast, akacija, kostanj). Če so koli iz mehkega lesa morajo biti dobro zaščiteni proti gnitju (impregnirani), predvsem tisti del kola, ki je na prehodu v zemljo. Žica mora biti dobro pocinkana, izolatorji morajo biti odporni proti UV žarkom in nizkim temperaturam. Stalna večžična ograja bo učinkovito preprečevala prehod različnim vrstam živali, če bomo ob njeni postavitvi izpolnili naslednje zahteve:

  1. Prilagojena mora biti vrsti živine na pašniku ali tistim živalim, katerim želimo preprečiti dostop na zemljišče.
  2. Ograja mora biti dobro vidna, da živali vsak trenutek vedo, do kje lahko gredo.
  3. V ograji morajo ves čas biti dovolj močni pulzi električnega toka, da se živali ograje bojijo, saj za njih
    predstavlja samo psihološko in ne fizične ovire.

 

nazaj na vrh

 

 

Vrste stalnih elektroograj

Dvožično, 90 cm visoko ograjo z razporeditvijo žic 45+45 cm uporabimo tam, kjer bodo na pašniku krave ali telice. Štirižično ograjo, ki je tudi visoka 90 cm bomo morali postaviti na pašnikih z drobnico. Spodnja žica mora biti nameščena zelo nizko (15 cm od tal), da preprečimo uhajanje jagnjet in dostop potepuškim psom na pašnik. Žice naj bojo razporejene na 15+20+25+30 cm v štirižični ograji.
Petžično obodno ograjo, visoko 90 cm in z razporeditvijo žic 15+15+15+20+25 cm, naj bi postavili na posebej nevarnih območjih, npr.: ob prepadih, ob železnici ali zelo prometni cesti, kadar bodo na pašniku različne vrste in kategorije domačih živali, na območjih z veliko ogroženostjo drobnice od divjih zveri.
Za zavarovanje pred divjačino (srne, divji prašiči) postavimo trižično ograjo visoko 90 cm in razporeditvijo žic 30+30+30 cm. Priporočamo uporabo elektrotrakov bele barve širine 10 mm ali 20 mm. Beli trakovi so bolj vidni od žice in jo živali prej opazijo, vidni so tudi v jasnih nočeh obsijanih z mesečino.

Za odrasle konje uporabimo elektrotrak na višini 100 cm, za tekmovalne konje pa na višini 120 cm. V ograjah z žrebeti uporabimo dva traka na višini 50+50 cm.
Za načrtovanje ograje potrebujemo podatek o dolžini ograje, kje se ograja "lomi" oz. kje se obrne v drugo smer in kje bodo prehodi in korita. Pri vsakem prehodu oz. tam kjer se ograja lomi, potrebujemo napenjalne kole, ki so lahko podprti vidno ali nevidno. Nevidno podporo uporabljamo za pašo koz. Med napenjalne kole na ravnih linijah lahko na vsakih 10 m postavimo nosilne kole, vmes pa tudi distančnike. Na ovinkih pa bo potrebno postaviti več nosilnih kolov. Podporni koli pri napenjalnem kolu so debeli 8-10 cm in dolgi do 2,5 m v odvisnosti od mesta podpiranja.

   

Napenjalne kole ošilimo in jih skoraj do polovice zabijemo v tla. Odvisno od načina zabijanja včasih kolov tudi ni potrebno šiliti. Na napenjalnih kolih so potem pritrjeni napenjalni izolatorji in roto napenjalci, da je električna ograja napeta na celotni površini pašnika. Za ograditev pašnika uporabimo pocinkano žico debeline 2,8 mm ali elektrotrak. Material izberemo glede na vrsto živali, ki jo bomo pasli.

Na nosilne in distančne stebre privijemo enega od naslednjih izolatorjev: vijačni (A, P, C 35, C 50...), nosilni (H, M, B) ali konzolni. Vijačni izolatorji morajo biti priviti tako, da je celoten vijak v lesu, plastika izolatorja se mora naslanjati na les.

Napenjalne stebre opremimo s kotnimi izolatorji (K, S) in žico povežemo kot je prikazano na skici. Na vsako žico na liniji vstavimo roto napenjalec s katerim napnemo žico. Ker se pozimi žica krči, jeseni ob koncu paše roto napenjalce odvijemo.
Vhod ali prehod skozi ograjo izvedemo z izolatorji in ograjno ročko ali vzmetnimi vrati (skica zgoraj). Vedno kadar povezujemo ograjo ali pašni aparat z ograjo po zemlji, moramo uporabiti poseben visokonapetostni kabel in ga položiti v alkaten cev.
Za pregraditev pašnikov v čredinke lahko uporabimo nosilne stebre z izolatorji, plastične stebričke ali elektromreže (za drobnico). Skozi izolatorje potegnemo tanjšo pocinkano žico, elektrovrvice ali elektrotrakove.
Skica na desni prikazuje pravilno in nepravilno povezovanje pocinkane žice.
Pri nepravilnem povezovanju žice elektrieni pulzi pašnega aparata ne morejo prehajati skozi povezavo in ograja ne trese.

 

 

nazaj na vrh

 

 

Kako izbrati pravi električni pastir?

Pašni aparat moramo izbrati tako, da bo najbolj optimalno zadovoljeval naše potrebe. Upoštevati moramo vrsto živali, ki se bo predvidoma pasla v ograji npr. ovce, konji, govedo, ... .Električne pašne ograje delimo na začasne, stalne in čuvanje posevkov pred divjačino. V primeru, da v bližini pašnika ( do 100 m) nimamo električnega omrežja, moramo poseči po baterijskem ali akumulatorsekm pastirju.

Začasne pašne ograje

Začasne pašne ograje uporabljamo na manjših površinah in zanje potrebujemo šibkejše pastirje. izdelamo jih iz lesenih ali plastičnih količkov, elektrovrvic, elektrotrakov ali elektromrež.

Stalne ograje

Pri izbiri pastirja za stalne elektroograje je pomembno vedeti, kako velika je največja površina, ki jo nameravamo ograditi za pašnike v enem kosu. Upoštevati moramo tudi travnike, ki jih lahko dobimo v najem ali uporabo od sosedov. Največje površine pasemo v jeseni, ker zadnjo košnjo trave popasemo. Rast trave je v jesenskih mesecih počasna, zato pasemo v celotnem ograjenem pašniku ( ali več pašnikov), v katerem med letom živino prestavljamo v čredinke. Pastir mora biti dovolj močan, da lahko električni impulzi čuvajo živino. Število žic, debelino pocinkane žice, razdalje med stebri in postavitev ograje s praktičnimi nasvet si preberite v POSTAVITEV PAŠNE OGRAJE.

nazaj na vrh

 

 

Kaj potrebujemo za 1 ha dvožične ograje na ravnem zemljišču?

1 kom pašni aparat
4 kom napenjalni steber
16 kom nosilni steber
20 kom distančnik
32 kom kotni izolator
72 kom izolator nosilni, vijačni ali konzolni
8 kom roto napenjalec
2 kom vzmetna vrata ali ročka za ograjo (po potrebi)
38,6 kg pocinkana žica 2,8 mm
opozorilna tablica (po potrebi)
zaščita proti streli (po potrebi)
3x2 m pocinkana cev 1/2" za ozemljitev ali pocinkan valjanec
1 kom visokonapetostni kabel (po potrebi)

nazaj na vrh

Kako ukrepamo, če ograja ne trese?

Na pastirju pustimo priključeno ozemljitev, iz ograjne sponke pa odklopimo kabel, ki gre na ograjo. Na pastirju mora lučka normalno utripati, kar pomeni da pastir deluje. Ko priključimo ograjni kabel nazaj na pastir in lučka ne utripa to pomeni da je napaka na ograji ali dovodnem kablu med pastirjem in ograjo. Dovodni kabel med pastirjem in ograjo preizkusimo tako, da ga snamemo iz ograje in ga približamo zemlji ali travi. Preskakovati mora iskra, sicer je napaka v tem kablu.

Kadar ograja ne trese najprej preglejmo pašno ograjo. Obhodimo ograjo, pregledamo, da se ne dotika žic ali trakov trava, veje, robidovje... V slučaju da je ograja brezhibna in pastir še vedno ne trese, pregledamo še ozemljitev pastirja in dovodni kabel med pastirjem in ozemljitvijo. Na stebrih ograje morajo vedno biti izolatorji (stebri oviti s polvinilastim trakom prebijajo in ograja ne trese). Paziti moramo tudi pri izolatorjih, ki imajo v plastiki kovinske kljukice, ker radi prebijajo in ograja ne trese.

nazaj na vrh